velikost črk:A A

srečanja in programi, v katerih sodelujem

Povzetek predavanja Srce, sedež modrosti

Prisrčna hvala Pavli Banjanac, ki je zapisala povzetek predavanja!

Alenka Rebula, SRCE KOT SEDEŽ MODROSTI IN LJUBEČE MOČI.

Vloga srca v delovanju uma, telesa in čustvovanja.

17. 4. 2013 ob 19.30, knjižnica Medvode.

Bistvo našega življenja je SRCE. Delitev na telesni in duhovni del ni stvarna. V resnici ima telo cel kup duhovnih potreb in tudi duh ne more dobro delovati, če ga ne prepoznamo v telesu. Zadostiti tem potrebam ni lahko. Srce potrebuje veliko zahtevnih pogojev za svoje delovanje, da opravi svojo življenjsko nalogo, ki ni samo fizična.

Psihosomatska šola v Italiji Riza pravi, da imajo organi imajo svoj jezik in da govorijo s svojim delovanjem. Ednini način, da se izrazijo, je ta, da spremenijo svoj način delovanja, da na tak način nekaj sporočijo. (Knjiga v italijanskem jeziku  Glej, dotikaj se in živi…)

Srce je v službi naših resničnih potreb, ne želi samo, samo da preživim.. Težave srca se pričnejo, kadar je čutno življenje, občutenje življenja v nas in okrog nas obubožano (tip, vid, sluh, vonj, okus… in ob tem čustva in misli), ker samo to, kar doživljamo preko čutil  in je zato realno, pride v srce/centralo, ki proizvaja celo vrsto snovi in intenzivno komunicira z možgani, ki naj bi predelali doživeti in izdelovati razumevanje.

»Globlje doživljanje živega – pelji se v gozd«. Danes se ljudje bojijo čutiti stvari…kot da se sramujejo cele vrste pristnih, naravnih občutkov… v tak način nas usmerja določen slog življenja. Naša čutila so se zato spremenila. Kar ne prinese dobička, ne spada nikamor. »Od veselja poskakovati!« Kam to spada? Seznam tega, česar si ne dovolimo, je zelo dolg. Občutkov, ki hranijo naše srce pa ni mogoče kupiti.

Srce se razširi, kadar vidiš koga, ki ga imaš rad. Včasih se v določenem čustvu tudi skrči. PREVENTIVA se začne s tem…KAKŠNE OBČUTKE POTREBUJE NAŠE TELO/naše srce. Spoštujmo zakone življenja, ki jih ne bi smeli kršiti.

Kaj nas varuje pred srčnimi obolenji? Otrok, ki ima srčna oba starša ima najboljšo popotnico, ker je njegovo srce na varnem. Opozarjajo nas na holesterol…ne opozarjajo pa nas, če ne bomo imeli prisrčnih odnosov, bodo naša srce obolevala. Večina ljudi ob prvem infarktu nima nobenega rizičnega predznaka. Vedno, ko nam priporočajo gibanje, bi morali dodati, da odnos do telesa in srca, torej globlje čutenje,  varuje naše zdravje. Kar občutiš v svojem srcu, temu prisluhni, da boš ohranjal zdravo srce.

Kitajska medicina ima zanimivo teorijo, da zdravje sije na obrazu in se odpira v govoru. Na način, kako človek govori in kakšen je njegov izraz na obrazu – iz tega lahko sklepamo o zdravju srca. Nekdo govori glasno in napadalno? Glas govori o kvaliteti in srčnosti človeka in vpliva na okolico.

Raziskovanje odnosa med materjo in otrokom. Zatiranje prisrčenega izražanaje svojih potreb se lahko zaćne zelo zgodaj. Ko so v nekem eksperimentu preverjali delovanje srca pri otroku, ki ni kazal nemira ob ločitvi od hladne matere, so ugotovili močno pospešen ritem, ko je mati odšla. Že majhen otrok  prikrije sebi in drugim, kaj se dogaja z njegovim srcem. Zato je pomembno, da smo v stiku s samim seboj om da nasedamu svojemu lastnemu videzu.

Telo deluje za nas in vedno brani naše življenje. Sporoča in išče način, da nas reši. Izjava, da  »se mi je kajenje maščevalo« na primer po moje ni ustrezna. Telo se nikoli ne maščuje, to ni njegova logika. Včasih telo ne zmore doseči naše pozornosti, zato nas mora opozoriti na svoj način. Srce ima nalogo, da motivira naše življenje, vzpodbuja vitelno odzivanje. Ima globinski vpogled v to, kar se z nami dogaja, kaj se dogaja z našim življenjem. Srce je centrala vseh informacij in deluje tudi kadar ne razmišljamo. Telo v hipu ve, kako se počutimo. Srce ve, kaj se dogaja. Ali uspe srcu komunicirati z možgani? Prodre v našo zevest?

Več komunikacije poteka v smeri srce-možgani kot v obratni smeri možgani-srce. Srce vedno pravočasno pripoveduje ključne življenjske informacije. Koliko je v našem življenju trenutkov, ko nam zaigra srce? Ne le biti koristni družbi ampak moramo biti v prvi vrsti koristni svojemu telesu. Kadar jaz nekaj počnem, sledim svojim občutkom ob tem, ali je srce dalo pristanek, da je to vir živosti v meni?

In potem se nekateri vprašajo »Kam pa pridemo, če bomo vsi delali, kar nam paše?« To, da meni »paše« ima globlji pomen, to se prilega moji osebnosti, mojim potrebam in moji resnici, zato mi »paše«, ni mi tuje.  Ali ne rečemo, da komu pristoja kakšna barva ali kroj? Pogosto pa gremo v izkušnjo zato, ker drugi tako delajo, ker mi priporočajo….kar nam v resnici ne paše.

Med desetimi knjigami se lahko vpašam, za katero začutim, da mi bije srce. Ob katerih ljudeh mi zastaja srce, ker mi pogosto rušijo  občutek varnosti? Kako ga lahko obvarjem?

Včasih se govori, da bi morali počivati, včasih srce zastane, ker v našem življenju ni več ničesar, kar nas predrami. Srce ne ve, ali je živo ali mrtvo, kje so impulzi? Pogosto trpimo, ker je v naših življenjih premalo živih globokih izkušenj. Ker smo pozabili na stvari, ki smo jih občutili kot otroci. Pogosto skušamo priti do zaključka »po tehtnem premisleku«. Glava razmišlja »kaj«, »o čem«…o tem, kar se dogaja v glavi, kaj pa se dogaja v naši krvi? Kdaj naj bi to poslušali? Fiziološko gledano ne moreš globoko premišljevati, če nisi v stiku s telesom/srcem, ker tako manjka večina pomembnih podatkov in so rešitve nerealne. Telo dovaja možganov ogromno ključnih podatkov o dogajanju v našem telesu, o globalnem stanju organov, saj nadzoruje pretakanje krvi z vsem, kar po njej potuje.

Funkcija srca je kraljevska, vodilna. Srce ni zato, da nam služi ampak da nas vodi. Um nikoli ne more predvideti stvari, ki so nove. Srce pa ima evolucijsko izkušnjo/višji zakon v srcu so upoštevala že najstarejša ljudstva. Afriška ljudstva »misliti s srcem«.

Kitajska medicina: »Srce posreduje med nebom in zemljo«. Kaj je večje od naše volje? Živimo v času: »če se v nekaj zapičimo, bomo to tudi dosegli in tak način občudujemo«. Videti samo svoj cilj, to počne človek, ki ga nič ne ustavi. Volja, ki ne deluje na osnovi realnosti, pelje vedno v katastrofo, ker prisiliš sebe v neke izkušnje, ki morda telesu niso po godu. Kadar gremo z umom, srcem in telesom v izkušnjo, se ne poškodujemo, ostanemo celi. Kaj nam škodi? Okolje določa, zakaj bo naše srce trpelo. Srce ima posebno moč, če nam uspe živeti na način, da poslušamo svoje srce, ne nasedamo videzu.

S sočutno besedo človeka prebudimo, prepoznamo njegovo stisko, morda osamljenost, potrebo, napada ali se brani. Tako ravnajo ljudje s srčno inteligenco. Prepoznavamo prave in navidezne nevarnosti.

Elektromagnetno valovanje srca je mnogo močnejše od elektromagnetnega valovanja možganov. Sposobnost srca, da ulovi občutke, absolutno presega um. Znati uporabljati svoje srce pomeni »čutiti s srcem«. Čutiti, kaj se dogaja z drugim.

Beri - Brata Levjesrčna/tisto, kar nas dela močne, je srčnost v nas. Močan je tisti, ki je razvil duhovno funkcijo srca in ostaja ranljiv ali šibek v drugih pogledil, a bo kos življenju.

Kdor zna biti srčen,  jepogosto  vesel  in pogumen. Modri ljudje so redko mrki. Močni so, kadar se jim nekaj zgodi, se ne zlomijo.

Zato otrok ne bi smeli strašiti. Otroško srce je zelo občutljivo za strah. Otrok ne bo zmogel najti veselja  in poguma v sebi, če bo prestrašen. Če gojiš v otroku  čisto veselje, potem gojiš njegov pogum za življenje.

 Kako je bilo z našim malim srcem, ko smo rasli?

Visok pritisk, prihaja iz tega, da želimo z možgani krotiti leva v našem srcu. Mora biti tako kot smo si zamislili. Poskus nadzora izčrpa srce. Na kratko, to je diktatura volje. Srce se mora zato mnogo bolj mučiti, s težavo poganja kri, ker deluje pod visokim pritiskom, da sploh lahko deluje. Značilni stavki ljudi z visokim pritiskom »kaj kompliciraš«, stisniti sebe, iti naprej, ne ustvarjati problemov, ker jih ni. Kot otroci so morali mnogi med nami zelo nadzorovati svoj strah, zaradi neodgovornih reakcij svojih staršev. Njihova življenjska drža je krotiti čustva z voljo in izvajati nadzor nad seboj. Ne znaš si oddahniti. Če so bile reakcije staršev nepredvidljive in celo nevarne, je srce trepetalo leta in leta in je moralo otopeti, da ni čutilo preveč in da je preživelo.

Nizek pritisk je tipičen za ljudi, ki niso aktivirali svoje moči in so premalo trdni, premalo čutijo in ne živijo svoje moči, so ohlapni.

Aritmija:  srce sui priredi naredi svojo zabavo, svoj izbeg (tako pravijo zdravniki  inštituta Riza). Ker ga hočeš zavestno usmerjati, gre po svoje. Po svoje ga svirajo otroci, ki jim starši nič ne pustijo in ob prvi priložnosti počnejo neumnosti. Srce želi živeti v svojem ritmu, pod primernim pritiskom, predvsem želi delovati z veseljem. Ne zato, ker mi mora biti všeč ampak mi preprosto je všeč.

Otroški vidik srca. Srce potrebuje varnost in podporo. Otrok, ki ima prisrčne starše, je prisrčen, ker je staršem pri srcu. Prisrčni starši naredijo stvari, ki otroku pomagajo, da živi otroštvo, mu postavljajo meje in dovolijo prostost.

Ne samo, da otrok potrebuje prisrčno vzgojo, to potrebujemo tudi, ko se staramo – prisrčne odnose in prisrčno življenje. Staranje možganov se pospeši in močno napreduje pri ljudeh, ki se ničesar več ne veselijo. Srca ne moremo prevarati, ker sporoča telesu naprej. Če premalo zajemamo življenje, se srce upeha, kot bi mu jemali zrak.

Za zdravo srce je potrebno v življenju iskati navdušenje, kar nas gane, nasmeji, nekaj, kar nas izziva, da se prebudimo. Ne obstaja samo dolžnost, kje pa je srce, od česa bo poskakovalo?

Stara verstva so povezovala srce s poletjem, ker je takrat več svetlobe, lažje delajo, so bolj v stiku z življenjem. Srce je bitje moči in žarenja. Srce je neke vrste sonce, ki se segreva, če človek srčno živi. Je toplo, ker kroži kri po telesu, če človek gori za stvari. »Goreče si želim, delam«… to nas nahrani in zdravi srce, da živimo srčne želje.

Zakaj se reče »to je svetel človek«? Kitajska medicina pravi, da  srce  sije z obraza in govori z jezika. V našem življenju je pomembno, da je več SRCA in da so naše odločitve v skladu z »vzeti si k srcu samega sebe«.

Samo pod okriljem srca razmišljamo pristno, smo zvesti intimni resnici in le tako lahko uspešno uporabljamo svoj um. Le tako lahko vidimo pravo perspektivo svojih misli, prepoznamo veliko zanimivega o sebi. Ugotovimo na primer, da zmoremo veliko manj kot smo mislili ali veliko več. Kar je pomembno za naše življenje »jaz vem, kam grem«. Ta presvetljenost zahteva mir in višjo luč. Srce ima sposobnost, da vidi in je usklajeno s potrebami življenja v nas. Povezuje telo in um. Le hranilne izkušnje lahko ozdravijo naše telo.

Zapisala Pavla Banjanac

 

tiskaj tiskaj

Sorodni članki

Povzetek predavanja IZ BOLEČINE IN JEZE DO MOČI

Predavanje je potekalo v Mladinskem domu 22. aprila 2011. Iskrena hvala Martini Šolc, ki je napisala povzetek, jaz pa sem ga malo priredila.

Avtobiografski spomin

Gre za povzetek daljšega predavanja Jaz v času, ki ga najdete pod rubriko Moja predavanja in seminarji. Predavanje obravnava predvsem nastajanje ...

Biti ob otroku zares

Saša Bogataj Suljanovič je zapisala ključne misli s predavanja v Škofji Loki. Hvala lepa, Saša!

Povzetek dveh predavanj

Prijazna kolegica Saša Bogataj je iz svojih zapiskov sestavila kratek povzetek mojih dveh predavanj v Cerkljah (Večna vez in Blagor ženskam). ...

Zakaj je potrebno izražati čustva (tudi na delu)

Pred kratkim sem na srečanju zelo delavnega Društva medicinskih sester, tehnikov in babic  imela predavanje s tem naslovom.  ...