velikost črk:A A

članki po pristopu Vera vase, avtorici sva jaz in Josipa Prebeg

Sreča je pot, ki je ne moremo prehoditi sami

Kdor dela na sebi (priljubljen izraz), pogosto živi v monologu.

 

Potovanje v osrečujoče življenje lahko poteka le v pisani družbi. Potrebni so ućitelji, sopotniki in podporniki.

Zato je važno, da premislimo, česa ne znamo v življenju, pa bi bilo za našo srečo zelo pomembno znati In potem iščemo najboljšega in najbolj ljubečega učitelja in z njim vadimo tiste sposobnosti, ki jih on obvlada. 

Potem iščemo sopotnike in sorodne duše, torej tiste, ki hodijo v našo smer, imajo podobne težave in podobno hrepenenje kot mi. Z njimi se povežaemo in podpiramo tisto, kar podpiramo tudi v sebi. Naša samostojnost tako raste. In naučimo se podpirati samostojnost drugih.

Tudi podpornike iščemo, torej ljudi, ki so našo pot že prehodili ali pa živijo v drugih svetovih, a nas znajo podpirati in vzpodbujati v naših odločitvah. Damo jim, kar zmoremo, in iz srca.

Tako lahko potujemo, kajti na cilj lahko pridemo le, če nas spremlja cel svet in če mi med potjo podpiramo svet, ki potuje z nami.

Ker je ciljev već, se včasih naša družba spreminja, a vedno ostajamo bitja, ki rastejo le v pogojih, ki so lastni naši človeški naravi.

Naše srce, naše telo, naša misli živijo od stika, podpore in izmenjave.

 

 

tiskaj tiskaj

Sorodni članki

Prehoditi podzemlje

Osebna preobrazba ni kratkočasna dejavnost. Kdor se hoče srečati s svojo resnico, mora prehoditi podzemlje, ob tem pa nositi v sebi luč.

Kako se počutiš?

Kdor se ne sprašuje o svojem počutju, ne živi v resnici.

Kadar dobrota ni dobra

Marsikdo se rad počuti dobrega in zaduši v sebi vsak vzgib jeze in prizadetosti. Če vedno delujemo tako, nismo več pristni in naša ljubezen ni ...

Bolečina in sreča

Bolečina lahko živi ob sreči. V dvoje nas oživljata.

Mir brez maske

Vsak odrasli ima na sebi vsaj eno krinko, ki je ne sname nikoli. Z njo oživlja svoje iluzije o odnosih, v katerih živi, da jih ni treba čutiti, ...