dimensione caratteri:A A

Poesie e meditazioni

Gozd nas vidi

Na poti skozi gozd sem opazila, da me vidi in uči živeti.

Korenina pred menoj je visoka in previdno moram čez. Pravi mi, naj  pozorno polagam noge, da se ne poškodujem. Tla nikoli niso tako zravnana, da bi mi ne bilo treba gledati, kod hodim.

Mah, v katerega se moja noga potopi v rajsko mehkobo, mi govori, naj se predam sreči, ko me povabi vase.

Robida, v kateri se zatakne moje krilo, mi pravi, naj blago snamem tako, da ga ne strgam. Čuteče.  In naj ne poškodujem veje, ki je polna še zelenih sadov. Dozoreti si želijo.

Suhi hudournik mi pravi, da ni treba čakati neurja, da pripravim strugo.

Veliko je treba hoditi po gozdu, postati divja in vsak hip živa, da se lahko naučim živeti brez trpljenja.

 

 

 

stampa stampa

Articoli correlati

Živeti kot gozd

  Gozd zna vse spremeniti  v življenje.

Pot skozi gozd do svoje jase

Življenje ni vožnja po avtocesti. Ne moremo pritiskati na plin po mili volji. Ni ravno, ni pregledno, ni ograje, ki prepreči, da bi nam kaj ...

Pesem za veliki slovenski gozd

Ob vsem, kar se dogaja v Sloveniji ....

Ko otrok vidi mojo žalost

Včasih srečam mame, ki žalujejo zaradi razhoda s partnerjem in trpijo, ker vidijo, kako je težko otroku.

Gledati svet skozi rožo

Danes sem opazila, da je mogoče gledati svet skozi prosojni  cvet široko razprte vrtnice.