velikost črk:A A

pesmi in misli za notranji mir

Pot skozi gozd do svoje jase

Življenje ni vožnja po avtocesti. Ne moremo pritiskati na plin po mili volji. Ni ravno, ni pregledno, ni ograje, ki prepreči, da bi nam kaj prekrižalo pot. 


Gozd pa je gosto zaraščen, a nas čuti in nauči živeti. Res, izhoditi je treba svojo pot. Prodirati globoko v gozd, če ga hočemo raziskati in odkriti, kaj vse je onkraj. Prebiti v njem dneve in noči, se srečati s samoto in bitji, ki  imajo svoje načrte z nami ali pa nas ne želijo sprejeti v svojem prostoru. Gozd ni samo naš, v njem je vse živo in vse ima svojo voljo.

A v gozdu  se naučimo zimzelenega življenja. Nabirati ob poti, kar nas hrani in zdravi. Sesti tja, kjer je mehko in sveže, da si oddahnemo, ko omagujemo. Prisluhniti pticam, da ne pozabimo na višino nad seboj, ko smo na tleh. Se okleniti debla, v katerem živi modrost neštetih zmag.

Hoditi skozi gozd je zeleno potovanje, ki nas usposobi za izhod na blaženo jaso. Tam se odpira  obzorje brez meja. Tam nas spet čaka  priložnost, ki smo jo nekoč zavrnili, češ da je nemogoča.

 Zdaj lahko to naredimo, kajti šele zdaj zmoremo. Ker smo prehodili svoj gozd.

tiskaj tiskaj

Sorodni članki

Skušnjave ali vožnja med brzicami vsakdanjosti

Skušnjava ...  je to še aktualna beseda? Vse duhovne tradicije poznajo ta pojem, v katerem je veliko modrosti in ...

STOJ!

Kritika, ki zavestno ali nezavedno ruši, je potrebno ustaviti na vratih.  

Samo malo drugače

Na Veri vase vedno spet podčrtujemo, da cilj ni to, da bi kaj delali bolje. 

Varni na svetu

Po knjigi Vera vase kratka misel o tem, kako se počutiti varne. Večinoma ljudje ne vedo, da je občutek varnosti bistvena osnova za veselje do ...

Kaj rabiš za svoje veselje?

Vprašajmo se, kaj nas razveseli. Več odgovorov imamo, lepše bo naše življenje.